Slovenija je pripravila predlog zakona, ki predvideva 25-odstotni davek na dobiček iz transakcij s kriptovalutami in izvedenimi finančnimi instrumenti, kar predstavlja velik premik v smeri bolj enotne in celovite regulacije digitalnih sredstev. Osnutek zakona, ki ga je objavilo Ministrstvo za finance v Ljubljani, je trenutno odprt za javno razpravo do 5. maja 2025. Gre za pomemben korak v prizadevanjih države, da uskladi svojo davčno zakonodajo z mednarodnimi standardi in hkrati ponudi več pravne jasnosti za uporabnike digitalnih valut.
Predlagani zakon določa, da bo davek obračunan na dobiček, ustvarjen z odsvojitvijo kripto sredstev. Ta pojem vključuje pretvorbo kriptovalut v fiat valuto, uporabo kripta za nakup blaga ali storitev ter prenos kriptovalut na drugo osebo. Nasprotno pa zamenjave med različnimi kriptovalutami ter prenosi med denarnicami istega imetnika ne bodo predmet obdavčitve. Takšna ločitev naj bi preprečila dvojno obdavčitev in zmanjšala administrativno breme za posameznike, ki aktivno trgujejo ali investirajo v digitalna sredstva.
Davek bo enoten in proporcionalen, kar pomeni, da bo znašal 25 % od ustvarjenega dobička. Dobiček se bo izračunal kot razlika med vrednostjo kripto sredstva ob odsvojitvi in njegovo vrednostjo ob pridobitvi. Za natančen izračun bo moral davčni zavezanec voditi podrobne evidence o vseh transakcijah, vključno z datumom pridobitve, višino investicije, vrednostjo ob prodaji ali drugi obliki odsvojitve ter morebitnimi stroški. Te podatke bo moral posameznik na zahtevo predložiti finančni upravi.
Cilj predloga je poenostavitev davčnih postopkov in večja preglednost v sektorju digitalnih sredstev, ki je bil doslej slabo reguliran. Slovenske oblasti menijo, da bo takšen zakon pripomogel k večji pravni varnosti in poenotenju praks, ki bodo bolj primerljive z ostalimi članicami EU. Poleg tega želi vlada zmanjšati možnosti za izogibanje davkom in spodbujati odgovorno poročanje o dobičkih iz digitalnih virov.
Uvedba davka je tudi odgovor na hitro rast trga kriptovalut in širšo digitalizacijo finančnih storitev. Z razmahom trgovanja s kriptovalutami se povečuje tudi potreba po učinkovitem nadzoru in regulaciji, ki bo zaščitila tako potrošnike kot tudi državni proračun. Predlog zakona tako pomeni pomemben korak v smeri sodobnega in preglednega davčnega sistema, ki upošteva nove oblike premoženja in prihodkov.
Če bo zakon sprejet, bo Slovenija postala ena izmed prvih držav v regiji z jasno določenim davčnim režimom za kripto sredstva, kar bi lahko vplivalo tudi na oblikovanje podobnih zakonov v drugih državah. Z uvedbo jasnih pravil si država prizadeva ustvariti stabilno in predvidljivo okolje za vlagatelje, podjetja in posameznike, ki delujejo v svetu digitalnega premoženja.